Sejna soba, Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ul. 10, 2310 Slovenska Bistrica
- sreda 23. 9. 2020, med 10. in 12. uro

Program

Uvodni pozdrav (podžupan Občine Slovenska Bistrica, Stanislav Mlakar, T. Pristovnik – koordinator ETM )

Predstavitev sodelujočih na posvetu (J. Jeglič)

Predstavitev lokalne problematike v mestu Slovenska Bistrica (stanje in realizacija CPS) (mag. Toplak, vodja projekta izdelave CPS Sl. Bistrica)

Posvet vodita mag. Sebastian Toplak in Jana Jeglič

IZPOSTAVLJENE TEME:

1. Neustrezna infrastruktura oz. pomanjkanje kolesarskih povezav v centru mesta Slovenska Bistrica
2. Možne rešitve:​

• Določitev prioritet (motoriziran promet, javni sistem mestnih koles, rekreativni kolesarji in pešci, športni kolesarji…)
• Možnost mešanih prometnih površin
• Pametna prometna signalizacija
• Eliminacija črnih točk
• Druge tehnične rešitve (enosmerni promet, cone umirjenega prometa, peš-cone,…)

3. Ovire/zapreke:

• Pomanjkljivost tehničnih predpisov
• Obstoječa infrastruktura prilagojena motoriziranemu prometu (pomanjkanje prostora za kolesarsko infrastrukturo)
• Administrativne ovire pri pridobivanju sredstev (nepotrebna soglasja in neodzivnost državnih institucij…)

4. Financiranje projektov trajnostne mobilnosti/Razpoložljive finančne spodbude

5. Kratkoročne in dolgoročne rešitve

• Projektna dokumentacija
• Ukrepi v okviru ETM
• Testni poligoni
• …​

​Sodelujoči na posvetu:

Stanislav Mlakar, podžupan Občine Slovenska Bistrica in predsednik Varnostnega sosveta občine Slovenska Bistrica

Ekipa treh profesorjev iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.

mag. Sebastian Toplak univ. dipl. Inž. prometa, predstojnik Centra za tehnologijo in organizacijo prometa . Vsebinsko se ukvarja s področjem prometne tehnike, vplivi prometa na okolje in trajnostno mobilnostjo.  Je mednarodno certificiran revizor za preverjanje kakovosti izvedenih celostnih prometnih strategij (QUEST) ter kolesarskih prometnih strategij (BYPAD).
mag. Toplak je bil v zadnjem obdobju vodja izdelave celostnih prometnih strategij v sedmih občinah med drugim tudi v Slovenski Bistrici.

dr. Kaja Pogačar, Raziskovalno deluje na področju urbanega razvoja in uporabe sodobnih metod ter orodij za revitalizacijo zapostavljenih urbanih območij kot tudi začasne prostorske rabe. Sodeluje s številnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in v tujini, je avtorica strokovnih del in znanstvenih člankov, sodeluje v različnih mednarodnih projektih. Ob raziskovalnem delu pa se ukvarja tudi z arhitekturnim načrtovanjem.

dr. Marko Renčelj, Sodeluje pri posameznih nacionalnih in mednarodnih projektih, tudi kot član skupine pri izvedbi razvojno-raziskovalnih in aplikativnih projektov s področij prometne infrastrukture in prometne varnosti. Trenutno njegovo ožje področje strokovnega in znanstvenega raziskovanja predstavljajo različni vidiki cestno-prometne infrastrukture v urbanih okoljih ter vpliv cestno-prometne infrastrukture na prometno varnost. Del svojega delovanja posveča tudi reševanju prometno-varnostnih problemov na lokalni ravni.

Darko Recek, dipl.inž.prometa, zaposlen v podjetju Geotada d.o.o. in Tehno inženirski biro d.o.o. kot vodja projektive

Teodor Bunta, je zastopnik podjetja Implera, ki je soorganizator današnjega dogodka v okviru izvajanja projekta »Potuj zeleno«, sicer pa uradni EU revizor načrtov trajnostnega prometa iz programa Advance, organizator strokovnih posvetov na temo trajnostne mobilnosti, strokovni vodja več javnih ozaveščevalnih programov, aktivni sodelavec v projektih Civitas, PMInter, razvoj sistemov za lažje parkiranje na zaprtih in odprtih parkiriščih. Inovator rešitev na področju razvoja polnilnic za električna vozila, razvoj aplikacij za elektronsko planiranje poti z nakupom vozovnic, razvoj sistema za souporabo vozil in car-sharing najema.

Dušan Leskovar, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Slovenska Bistrica

Marko Pučnik, Višji svetovalec na oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica

Tomaž Repnik, v.d. direktorja RIC Slovenska Bistrica

Tomaž Pristovnik, RIC Slovenska Bistrica, lokalni koordinator ETM (Evropskega tedna mobilnosti)  za občino Slovenska Bistrica

Tina Zupan, višja svetovalka v RIC Slovenska Bistrica, koordinatorka projekta Potuj Zeleno, ki je namenjen spodbujanju trajnostne mobilnosti in ga RIC izvaja skupaj s podjetjem Implera ter Občino Rače-Fram.

Povzetek posveta:

Po uvodnih pozdravih in nagovorih je g. Toplak s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru predstavil izhodišča iz Celostne prometne strategije za Občino Slovenska Bistrica, ki v enem izmed možnih scenarijev, mestno središče v prihodnosti opredeljuje kot Prijazno cono. Kar pomeni, da se vzpostavi prometni režim, ki daje prednost ne-motoriziranemu prometu. Sicer je mestno središče Slovenske Bistrice močno prometno obremenjeno zaradi dnevnih migracij skozi središče mesta, predvsem v tovarno Impol in težkega tovornega prometa, prav tako v smeri Industrijske cone Impol. Razprava je tekla v smeri iskanja tehničnih rešitev za vzpostavitev kolesarskih povezav (infrastrukture), ki mora po mnenju dr. Renčlja iz Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru izpolnjevati pet ključnih pogojev. Ti so: Povezanost poti, povezovalnost, varnost (pravilo 80/8), udobnost ter privlačnost oziroma atraktivnost poti. G. Pučnik iz občinskega oddelka za okolje in prostor ter g. Recek, projektant iz podjetja Geotada, sta predstavila projekte občine Slovenska Bistrica, ki so v fazi izvedbe, med njimi je povezovalna kolesarska pot med avtobusno postajo Slovenska Bistrica in železniško postajo na Črešnjevcu, dokončanje Južne obvozne ceste s priključitvijo na Mariborsko cesto ter državni projekt nadaljevanja gradnje Zahodne obvozne ceste s priključitvijo na avtocestni priključek Slovenska Bistrica jug.

Mnenje stroke je enotno v sklepu, da je dokončanje omenjenih obvoznih cest s priključki na AC na jugu mesta in priključitvijo Južna obvoznice na Mariborsko ulico na severovzhodu mesta ter v nadaljevanju prekategorizacija državne ceste v centru mesta, predpogoj za vzpostavitev umirjenega prometa oziroma prijazne cone v mestnem središču.

Umiritev prometa v mestnem središču, preusmeritev prometnih konic na obvozne ceste ter razbremenitev tovornega prometa v središču mesta je torej pogoj za vzpostavitev kolesarjem in pešcem prijazne prometne ureditve v mestu Slovenska Bistrica. Izpostavljeno rešitev pa je po besedah razpravljavcev, zaradi kategorizacije/statusa državne ceste, ki vodi skozi središče mesta, potrebno uskladiti z državnimi institucijami, kar je dolgotrajen in nepredvidljiv postopek.  Dr. Pogačarjeva iz Univerze v Mariboru je predlagala izvedbo testnih poligonov med letom ali v času Evropskega tedna mobilnosti kot metodo dolgoročnega uvajanja novih prometnih režimov in navad. Po vzoru Koroške ceste v Mariboru in Slovenske ulice v Ljubljani dr. Pogačarjeva predlaga izvedbo urbanistično – arhitekturnega natečaja za ureditev prometa v mestu Slovenska Bistrica v okviru katerega bi snovalci predstavili možnosti in predloge rešitev v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki (šole, industrija, turizem, prebivalci…etc.). mag. Toplak pove, da Univerza v Mariboru za naročnika Občino Slovenska Bistrica pripravlja študijo za dokončanje manjkajočih kolesarskih povezav (odsekov) v mestu Slovenska Bistrica. Težavo z nepovezanostjo kolesarskih in pešpoti in posledično slabo prometno varnostjo otrok,  je izpostavil tudi gospod Leskovar, predsednik Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Občine Slovenska Bistrica.

Podžupan g. Mlakar je povzel projekte, ki jih Občina Slovenska Bistrica že izvaja in tudi načrtuje v skladu z Celostno prometno strategijo. Kot prioriteto je izpostavil izgradnjo daljinskih kolesarskih povezav med sosednjimi občinami, izgradnjo kolesarske povezave  med avtobusno in železniško postajo, dokončanje obvoznih cest z navezavami, vzpostavitev Zelenega parkirišča pri športni dvorani ter uvajanje pametnih parkirišč v centru mesta, a hkrati poudaril tudi, da se pri trasiranju novih prometnih povezav investitor sooča z nasprotovanjem lastnikov zemljišč in različnih soglasodajalcev, ki onemogočajo dokončanje projektov izgradnje zaključene prometne infrastrukture.

Zaključek posveta so sodelujoči strnili z mnenjem, da je ob dokončanju že začetih projektov izgradnje obeh mestnih obvoznic s priključki, potrebno sočasno načrtovati in izvajati ukrepe za motivacijo uporabnikov alternativnih prevoznih možnosti  na eni in de-motivacijo uporabnikov motoriziranih prevoznih sredstev na drugi strani. Med tovrstne  ukrepe sodijo predvsem promocijske kampanje za vzpodbujanje trajnostnih načinov mobilnosti v mestu in prehodne tehnične rešitve, kot so določitev prioritet, cone umirjenega prometa, javni sistem mestnih koles itd. Kot izpostavlja g. Bunta iz podjetja Implera, je trajnostna prometna ureditev mesta pomemben korak v smeri kvalitetnejšega, uporabnikom in okolju prijaznega bivalnega okolja predvsem za lokalno prebivalstvo, ter dobra reklama za privlačno turistično ponudbo kraja.

Zapisal:

Tomaž Pristovnik, lokalni koordinator ETM